Če se med poletjem odpravljate na romarsko pot, vam bo morda razmišljanje tokratnih gostij v pomoč pri pripravi. Morda dobite tudi nasvet, kako se pripraviti in kaj vse vzeti s sabo. Prisluhnite pogovoru s koordinatorko romanj pri Katoliški mladini Živo Dobrovoljc in študentko medicine Nino Pegam, ki je prehodila že kar nekaj božjih poti.
Če se med poletjem odpravljate na romarsko pot, vam bo morda razmišljanje tokratnih gostij v pomoč pri pripravi. Morda dobite tudi nasvet, kako se pripraviti in kaj vse vzeti s sabo. Prisluhnite pogovoru s koordinatorko romanj pri Katoliški mladini Živo Dobrovoljc in študentko medicine Nino Pegam, ki je prehodila že kar nekaj božjih poti.
15. junija bo že 56. narodno romanje bolnikov, invalidov in ostarelih na Brezje - o romanju, pobudnik katerega je bil Franc Bole, smo se pogovarjali z odgovornim urednikom revije Ognjišče Božom Rustjo. Anton Gnidovec pa je predstavil apel vladi, ki so ga prebrali na letošnji spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu.
15. junija bo že 56. narodno romanje bolnikov, invalidov in ostarelih na Brezje - o romanju, pobudnik katerega je bil Franc Bole, smo se pogovarjali z odgovornim urednikom revije Ognjišče Božom Rustjo. Anton Gnidovec pa je predstavil apel vladi, ki so ga prebrali na letošnji spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu.
8. aprila smo obeležili Svetovni dan Romov. Med našimi Romi na Dolenjskem deluje stalni diakon Matic Vidic, ki sebe poimenuje kar romski misijonar. Kako je sploh začel delati z njimi in zakaj imajo Romi tako zelo slabo samopodobo, ki jim onemogoča razvoj?
8. aprila smo obeležili Svetovni dan Romov. Med našimi Romi na Dolenjskem deluje stalni diakon Matic Vidic, ki sebe poimenuje kar romski misijonar. Kako je sploh začel delati z njimi in zakaj imajo Romi tako zelo slabo samopodobo, ki jim onemogoča razvoj?
V oddaji smo osvetlili pomen obhajanja prvega svetega večera, ki je povezan z blagoslovom doma in družine. Naša sogovornika sta bila rektor bazilike Marije Pomagaj p. dr. Robert Bahčič in vodja Romarskega urada Brezje dr. Andreja Eržen Firšt. Poročali smo tudi o mašah za domovino pred dnevom samostojnosti in enotnosti ter o skupni izjavi verskih skupnosti o vprašanjih, povezanih z evtanazijo in samomorom s pomočjo.
V oddaji smo osvetlili pomen obhajanja prvega svetega večera, ki je povezan z blagoslovom doma in družine. Naša sogovornika sta bila rektor bazilike Marije Pomagaj p. dr. Robert Bahčič in vodja Romarskega urada Brezje dr. Andreja Eržen Firšt. Poročali smo tudi o mašah za domovino pred dnevom samostojnosti in enotnosti ter o skupni izjavi verskih skupnosti o vprašanjih, povezanih z evtanazijo in samomorom s pomočjo.
Za nami je slovesno obhajanje Marijinega vnebovzetja. Kristjani smo se množično zbrali po Marijinih svetiščih po državi. V luči praznika in romanj smo govorili o krščanskem verskem turizmu, ki v zadnjih letih v svetu narašča. Gostili smo rektorja slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah p. dr. Roberta Bahčiča, direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt in Slavico Arih, ki je skupaj s soprogom Cirilom Arihom pred 30 leti ustanovila turistično agencijo Aritours, ki je danes največji slovenski organizator romanj iz Slovenije.
Za nami je slovesno obhajanje Marijinega vnebovzetja. Kristjani smo se množično zbrali po Marijinih svetiščih po državi. V luči praznika in romanj smo govorili o krščanskem verskem turizmu, ki v zadnjih letih v svetu narašča. Gostili smo rektorja slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah p. dr. Roberta Bahčiča, direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt in Slavico Arih, ki je skupaj s soprogom Cirilom Arihom pred 30 leti ustanovila turistično agencijo Aritours, ki je danes največji slovenski organizator romanj iz Slovenije.
Pri Mariji Pomagaj na Brezjah so se danes poslovili od frančiškana p. Tomaža Menarta, ki je umrl v ponedeljek. Pogrebno sveto mašo v Marijini baziliki je daroval nadškof Stanislav Zore. P. Tomaž, s krstnim imenom Andrej, se je rodil decembra 1940 v Šentvidu v Ljubljani. Pri petindvajsetih letih se je pridružil frančiškanom in imel novo mašo leta 1971. Kot duhovnik je deloval v samostanih na Tromostovju in na Viču v Ljubljani, v Kamniku, Dobovi, pri Novi Štifti ter v Sydneyu v Avstraliji. Zadnja leta je živel na Brezjah.
Pri Mariji Pomagaj na Brezjah so se danes poslovili od frančiškana p. Tomaža Menarta, ki je umrl v ponedeljek. Pogrebno sveto mašo v Marijini baziliki je daroval nadškof Stanislav Zore. P. Tomaž, s krstnim imenom Andrej, se je rodil decembra 1940 v Šentvidu v Ljubljani. Pri petindvajsetih letih se je pridružil frančiškanom in imel novo mašo leta 1971. Kot duhovnik je deloval v samostanih na Tromostovju in na Viču v Ljubljani, v Kamniku, Dobovi, pri Novi Štifti ter v Sydneyu v Avstraliji. Zadnja leta je živel na Brezjah.
V novembrski oddaji Vstani in hodi sta bila naša gosta invalida, paraplegika Anton Skok in Feliks Burger. V pogovoru sta med drugim povedala, kaj jima bogati vsakdan, kako pomembna je duhovna oskrba in bolniški duhovnik v času rehabilitacije ter s kakšnimi mislimi vstopata v letošnji advent.
V novembrski oddaji Vstani in hodi sta bila naša gosta invalida, paraplegika Anton Skok in Feliks Burger. V pogovoru sta med drugim povedala, kaj jima bogati vsakdan, kako pomembna je duhovna oskrba in bolniški duhovnik v času rehabilitacije ter s kakšnimi mislimi vstopata v letošnji advent.
Muzikolog, skladatelj in duhovnik p. Vendelin Špendov je bil rojen pred sto leti na Dobravi nad Bledom. Pri osemnajstih letih je postal frančiškan, po vojni je bil begunec; večino časa je deloval v ZDA, nekaj let v Ljubljani. Navdušen nad liturgično prenovo koncila je uglasbil vrsto mašnih spevov, napisal več slovenskih in latinskih maš, nad 50 Marijinih in drugih cerkvenih pesmi … Bil je tudi priznan zborovodja in organist.
Muzikolog, skladatelj in duhovnik p. Vendelin Špendov je bil rojen pred sto leti na Dobravi nad Bledom. Pri osemnajstih letih je postal frančiškan, po vojni je bil begunec; večino časa je deloval v ZDA, nekaj let v Ljubljani. Navdušen nad liturgično prenovo koncila je uglasbil vrsto mašnih spevov, napisal več slovenskih in latinskih maš, nad 50 Marijinih in drugih cerkvenih pesmi … Bil je tudi priznan zborovodja in organist.
Poletju naproti smo zapluli s Svetim pismom v roki. Je branje Knjige knjig preveč zahtevno za počitniški oddih? Ali si lahko sami oblikujemo duhovne vaje ob Svetem pismu in tako poskrbimo za duhovno poglabljanje med dopustom? Ali se branje Svetega pisma razlikuje od branja drugih knjig? Z nami je bil v živo župnik z Velikega Gabra Janez Jeromen.
Ob 150 letnici rojstva, 90 letnici smrti in ob letu Rudolfa Maistra, ki je ena najpomembnejših slovenskih osebnosti prve polovice 20. stoletja, je založba Družina letošnjo tematsko izdajo revije SLO namenila tej pomembni osebnosti. Predstavila sta nam jo sourednika dr. Marko Štepec in Alenka Juvan, ki sta usmerjala pisanje 13 izkušenih raziskovalcev in piscev o generalu Maistru.
V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.
K pogovoru smo povabili mag. Mirana Možino, psihiatra in psihoterapevta, ustanovitelja in direktorja ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, ter se ozrli nazaj v izzive aktualnega šolskega obdobja ter naprej, v čas počitnic. Kaj lahko storimo, da bodo prosti tedni napolnjeni, izpolnjujoči, in ali se lahko opolnomočimo za v prihodnje, za boljše reševanje zapletov v odnosih?
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Z nami je bil Zbigniew Herbert, ki nam je na večer, ko vstopamo v počitniški čas, ko radi pošljemo možgane na pašo, popestril z nekaj mislimi Gospoda Cogita.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V oddaji so o pomembnejših varnostnih vidikih na potovanjih spregovorili predstavniki Konzularne službe, Policije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Sogovornika sta bila vodja Konzularne službe mag. Viktor Mlakar in Robert More s Sektorja mejne policije v Upravi uniformirane policije na GPU, v prispevkih pa ste lahko prisluhnili policijskemu inšpektorju Matiji Brezniku ter direktorju področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS Klemnu Ganzitiju.
V Ljubljani se je včeraj prvič v mandatu te vlade sestal Svet za Slovence po svetu. Premier Robert Golob in tudi pristojni minister Matej Arčon sta srečanje označila za zelo konstruktivno. Govorili so o ohranjanju slovenskega jezika, kar je temelj za ohranjanje kulture in identitete. Vlada bo pomoč na tem področju v prihodnje še okrepila, predvsem na področju predšolske vzgoje. Govorili so tudi o sodelovanju na poslovnem ter znanstveno-raziskovalnem področju, pa tudi o strategiji vračanja izseljencev v Slovenijo. Akcijski načrt vlade je po besedah ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Arčona v fazi osnutka. Svet za Slovence po svetu je enaindvajsetčlansko stalno posvetovalno telo vlade. V njem je trinajst predstavnikov slovenskih skupnosti iz zdomstva ter izseljenstva in šest predstavnikov organizacij v Sloveniji, ki delujejo na tem področju in ministrstev, katerih resorji so aktivneje vpeti v teme, povezane s Slovenci po svetu.